Meter je osnovna merska enota v metričnem sistemu. Prvotno so bili metri dolžina nihala, ki se je streslo vsakič, ko je udarilo ob tla ali tram. Prvotni metrični sistem je temeljil na dolžini nihala in je bil sestavljen iz 1/10.000 kilometra (ali ene desetinke milimetra). Danes se merilniki uporabljajo za merjenje vsega, od dolžine do prostornine in temperature. Meter je merska enota, ki izvira iz starodavne Indije. Uporabljali so ga predvsem za merjenje tekočin, kot sta voda in riževo vino, vendar so ga od takrat prilagodili za druge namene. Zlasti meter je standard, s katerim se merita dolžina in teža. Števec se danes najpogosteje uporablja za merjenje električne energije, plina in vode. Butmeter so sprejele tudi nekatere industrije kot prednostni standard za merjenje količin, kot so količina tovora, materialni tok ali proizvodnja.

Dvorišče je tradicionalna linearna dolžinska enota. Tradicionalno je enakovredna 0,9144 metra, čeprav se v zadnjem času spreminja med 9 in 12 čevljev. Dvorišče so prvi konceptualizirali Egipčani v petem stoletju pred našim štetjem, francoski vojaški inženir general Hoche pa ga je leta 1795 standardiziral kot 9 čevljev. Med ameriško vojno za neodvisnost celinska vojska ni bila navdušena nad različnimi predlogi za nov sistem merjenja stopala in je namesto tega za svoj standard sprejela britansko dvorišče. Uporaba ladjedelnice se je po tem zaradi mednarodne združljivosti hitro razširila po vsem svetu. Danes večina držav uporablja bodisi metrični sistem bodisi njegovo različico in malo je preostalih območij, kjer se uporabljajo jardi; Afrika večinoma uporablja metre, Indija centimetre, deli Azije uporabljajo tradicionalne enote, kot sta li in fen.