Kelvin (simbol: K) je merska enota za temperaturo. Ime je dobil po londonskem inženirju in fiziku Williamu Thomsonu, ki je bil leta 1892, štiri leta po njegovi smrti, povzdignjen v vrstnik lorda Kelvina. Kelvinova lestvica je absolutna, termodinamična temperaturna lestvica, ki kot svojo ničelno točko uporablja absolutno ničlo, temperaturo, pri kateri se v klasičnem opisu termodinamike preneha vsako toplotno gibanje. Enota kelvin je enaka enemu kvadrantu termodinamične temperaturne lestvice (vsaj v teoriji), ki sega od nič do največje vrednosti plus in minus 273,15 stopinj. Kelvinova lestvica se pogosto uporablja v znanosti in tehnologiji. Kot merilo za absolutno temperaturo se uporablja temperaturna enota Kelvin. To je enakovredno 0° Celzija in 273,15 K (stopinj Kelvina) je enako -273,15° Celzija ali 0° Kelvina je enako trojni točki VSMOW (standardna povprečna oceanska voda). Obstaja več kombinacij in pretvorb enot, ki vključujejo temperaturo Kelvina. Za pretvorbo med Fahrenheitom in Celzijem z uporabo kelvinov morate številu v Fahrenheitih dodati 273,15, da dobite njegovo vrednost v kelvinih. Če na primer dodate 273,15 do 212 stopinj Fahrenheita, boste dobili približno 373,15 kelvinov.

Rankinova temperaturna enota, znana tudi kot absolutna termodinamična temperaturna lestvica, je metrična merska enota za temperaturo, ki ni SI. Uporablja se v različnih inženirskih kontekstih in je običajno izražen v kelvinih (K). Rankinovo lestvico je izumil škotski inženir William John Macquorn Rankine. Rankinova temperatura je toplotna energija v britanskih in ameriških merskih enotah. Veliko se uporablja v industriji parne energije, saj je primeren za delo z nasičeno paro. Rankinovo temperaturno lestvico je ustvaril škotski inženir in fizik William John Macquorn Rankine (1820-1872). Nastavil je absolutno ničlo pri -459,67 °F (-273,15 °C) in vrelišče vode pri 707,2 °F (374,6 °C). To pomeni, da ima mešanica vode in ledu 1:1 temperaturo 32°F (0°C), medtem ko ima mešanica pare in vode 1:1 temperaturo 212°F (100°C).