Kelvin (simbol: K) je merska enota za temperaturo. Ime je dobil po londonskem inženirju in fiziku Williamu Thomsonu, ki je bil leta 1892, štiri leta po njegovi smrti, povzdignjen v vrstnik lorda Kelvina. Kelvinova lestvica je absolutna, termodinamična temperaturna lestvica, ki kot svojo ničelno točko uporablja absolutno ničlo, temperaturo, pri kateri se v klasičnem opisu termodinamike preneha vsako toplotno gibanje. Enota kelvin je enaka enemu kvadrantu termodinamične temperaturne lestvice (vsaj v teoriji), ki sega od nič do največje vrednosti plus in minus 273,15 stopinj. Kelvinova lestvica se pogosto uporablja v znanosti in tehnologiji. Kot merilo za absolutno temperaturo se uporablja temperaturna enota Kelvin. To je enakovredno 0° Celzija in 273,15 K (stopinj Kelvina) je enako -273,15° Celzija ali 0° Kelvina je enako trojni točki VSMOW (standardna povprečna oceanska voda). Obstaja več kombinacij in pretvorb enot, ki vključujejo temperaturo Kelvina. Za pretvorbo med Fahrenheitom in Celzijem z uporabo kelvinov morate številu v Fahrenheitih dodati 273,15, da dobite njegovo vrednost v kelvinih. Če na primer dodate 273,15 do 212 stopinj Fahrenheita, boste dobili približno 373,15 kelvinov.

Fahrenheit je temperaturna lestvica, ki temelji na lestvici, ki jo je leta 1724 predlagal fizik Daniel Gabriel Fahrenheit (1686–1736), ki kot enoto uporablja stopinjo Fahrenheita. Ime je dobil po astronomu in fiziku Gabrielu Fahrenheitu (1686–1736). Na originalni lestvici je zmrzišče vode 32 stopinj, vrelišče pa 212 stopinj. Enota je znana tudi kot Farenheit ali Reaumur. V znanosti in kuhanju se Fahrenheitova lestvica pogosto uporablja v ZDA. Ta temperaturna lestvica je dobila ime po astronomu po imenu Gabriel Daniel Fahrenheit (1686-1736). Enota za temperaturo Celzij je dobila ime po švedskem astronomu Andersu Celsiusu (1701-1744).